Dizajn razmišljanje je v družbi znanja najmočnejša konkurenčna prednost družb v 21. stoletju, je prepričan Roger Martin. Velja v splošnem, ne le za gospodarske družbe kot take.
Kako bi mi… je uvod v reševanje problemov, ki ga uporabljajo tako v agenciji za dizajn in inovativnost IDEO kot tudi nekatere največje družbe na svetu kot so Google, Facebook in P&G. Tudi vam zna to vprašanje pri razreševanju vaših problemov priti zelo prav.
Z dizajn razmišljanjem se imate možnost lotiti ne le najbolj kompleksnih globalnih problemov, od nepismenosti odraslih do globalnega segrevanja, temveč tudi čisto neposrednih problemov v vašem lokalnem okolju. Kako bi razrešili problem čakalnih vrst v vašem zdravstvenem domu?
Cikel dizajn razmišljanje je možno postaviti kot: —Razumevanje—Opazovanje—Vizualizacije—Iteracije—. V povzetku intervjuja David Kelley pojasni zakaj je dizajn razmišljanje razmišljanje za družbeno dobro.
Kako je možno z uporabo dizajn razmišljanja povečati vpliv dizajna in reševati nekatere bolj kompleksne probleme današnjega časa. Tim Brown v povzetku in v video nagovoru vse to pojasni.
S pravimi vprašanji je možno priti do ne-slutenih inovativnih dosežkov in tako povečevati rast celotnih ekonomij. S pomočjo opazovanja in so-oblikovanja so v indijski korporaciji Godrej nakazali pot do inkluzivne rasti. Nizko-cenovni hladilnik je na koncu le pozitivni stranski učinek.
Kako z inovativnostjo do rasti družb, bodisi javnih (vladnih) bodisi socialnih podjetnikov ali večnacionalnih korporacij? Inovativnost, ki je moteča temelji na ne-visoko-tehnoloških zamislih in je še posebej primerna za kompleksnost sodobnega sveta.
