Domov > So-delovanje: Marko Savić
Dizajn v organizacijah bi bilo možno razdeliti na strateško, taktično in operativno raven. V prvem, strateškem primeru gre za doseganje dolgoročnih ciljev, v zadnjem primeru, na operativni ravni, imate za opraviti z odločitvami iz dneva v dan. Kako učinkovito vzpostavljati sodelovanje med dizajnerji in menedžerkami v organizacijah?
Vsi vedo, da ne-dizajnerji vsakodnevno sprejemajo dizajn odločitve. Dizajnerji doživljajo to kot napad na lastno stroko. + dos Santos
Za dizajnerje bi naj bilo sodelovanje, na katerikoli ravni že, z menedžerkami in menedžerji precej zahtevno, milo rečeno. To se kaže v izjavi dos Santosa, ki pravi: »Vsi vedo, da ne-dizajnerji vsakodnevno sprejemajo dizajn odločitve. Dizajnerji doživljajo to kot napad na lastno stroko.« Še huje, celo znotraj dizajna ena vrsta dizajna zavrača drugo. Ključno je, da je dizajn za menedžment neznana informacija. Hkrati se ve, da tudi menedžment ne sprejema vseh odločitev popolnoma racionalno, kar zna sodelovanje dizajna in menedžmenta še otežiti.
Razlike med menedžmentom in dizajnom bi morale biti obravnavane kognitivno, s humanim in racionalnim sklepanjem in brez nepotrebnega čustvenega vpletanja.
Da bi bilo vse skupaj še težje obstaja zelo razširjeno prepričanje, da menedžment in dizajn pripadata dvema različnima kognitivnima sferama. Da je menedžment predvsem racionalen, in da je dizajn predvsem intuitiven. To prepričanje je zraslo iz medsebojnega nezaupanja, ki ga imajo eni do drugih med menedžerskimi in kreativnimi, dizajn ekipami. Če bi to prepričanje veljalo, potem je treba dizajn menedžment obravnavati kot organizacijski učni proces. Tudi zato je verjetno Marty Neumeier nedvoumno zapisal, da organizacije nikoli ne bi smele najemati dizajn menedžmenta zunaj (ker bi ga morale seveda razvijati same).
Da bi bilo sodelovanje dizajnerjev in menedžerk lažje, je de Mozota razvila primerjalno preglednico menedžment in dizajn konceptov. Razvidno je precej podobnosti. Vsekakor ne gre za nepremostljive razlike. zato bi morale biti razlike obravnavane kognitivno, s humanim in racionalnim sklepanjem in brez nepotrebnega čustvenega vpletanja.
PREGLEDNICA: MENEDŽMENT IN DIZAJN KONCEPTI
VIR: BORJA DE MOZOTA
Dodatni viri:
Borja de Mozota, Brigitte. 2003. Design management: using design to build brand value and corporate innovation.
Marty Neumeier. 2008. The Designful Company: How to Build a Culture of Nonstop Innovation.
Kathryn Best. 2006. Design Management: Managing Design Strategy, Process and Implementation.
Morebiti vas bo zanimalo tudi:
Ekonomija kreativnih industrij
Definicija katere industrije tvorijo ekonomijo kreativnih industrij iz Velike Britanije je sicer še iz leta 1998 a še vedno več kot vzdrži preizkus časa. Morebiti je smiselno zasledovati več so-delovanja med posameznimi vejami kreativne industrije?
Kako naj dizajn postane način življenja v vaši organizaciji?
Dizajn v organizacijah je možno upravljati izrazito formalno ali izrazito razvojno. Infuzija dizajna v organizacijo je način za najbolj razvojno upravljanje ali menedžiranje dizajna v organizacijah.
Kako vzpostaviti učinkovit sistem so-delovanja za dizajn misleca (velja tudi za žensko osebo)
Vaše sodelavce je možno razvrstiti na eni strani med analitične in na drugi strani med intuitivne. In čeprav prvi prevladujejo v organizacijah, drugi oblikujejo nove vrednosti za organizacije. Kako vzpostaviti sodelovanje med obema skrajnima tipoma sodelavcev?
