Home

Domov > So-delovanje: Marko Savić

Dizajn mislec je nekdo, ki se opredeli za oblikovanje podjetij in organizacij raje kot za podvajanje že obstoječega.

A vsaj v gospodarstvu štejejo predvsem dosežki. In za večino gospodarstvenic in gospodarstvenikov velja, da so analitično usmerjeni k zanesljivosti. Problem je, ker vse organizacije, ne le gospodarske družbe rabijo tudi sodelavce, ki so usmerjeni k veljavnosti in razmišljajo intuitivno. To bi bilo vse lepo in prav a se običajno posamezniki, ki težijo k zanesljivosti, so torej racionalisti in posamezniki, ki težijo k veljavnosti in so bolj intuitivni, medsebojno običajno ne prenašajo najbolje. Kako naj v takem okolju deluje dizajn mislec?

Roger Martin v knjigi »The Design of Business« našteje pet točk, ki jih priporoča dizajn mislecem za boljše sodelovanje s kolegi, ki na eni strani zasledujejo zanesljivost in na drugi strani veljavnost. Kako postopati znotraj teh dveh ekstremov?

1. VZEMITE EKSTREMNE POGLEDE KOT KREATIVNI IZZIV IN JIH PREOBLIKUJTE

Dizajn misleci obožujejo zahtevne in komplicirane probleme. Dizajn izzive jim je tudi možno reči. Omejitve za reševanje problemov so dobrodošle saj dajejo možnost idejam, da zaživijo v čisto novi luči.

Ključno je znati produktivno sodelovati s kolegi tako z analitičnega, zanesljivost-nega pola kot hkrati tudi s kolegi z intuitivnega, vrednostnega pola. Sodelavcem, ki so orientirani k zanesljivosti mora dizajn mislec pomagati videti vrednost v sprejemanju vsaj nekaj veljavnosti kot poti za naprej. In sodelavcem, ki so intuitivni in orientirani k veljavnosti mora dizajn dizajn mislec najti kreativne načine za prenos menedžerskega razmišljanja brez odrekanje njihove integritete.

Preoblikovanje ekstremnih pogledov zahteva najboljše možno delo dizajn misleca.

SHEMA: OSEBNI SISTEM ZNANJA dMISLECA
Shema Osebni sistem dMisleca za zapis Kako vzpostaviti učinkovit sistem so-delovanja za dizajn misleca (velja tudi za žensko osebo)

VIR: ROGER MARTIN

2. POKAŽITE EMPATIJO DO VAŠIH KOLEGOV NA OBEH EKSTREMIH ZANESLJIVOSTI IN VELJAVNOSTI

Edini način za oblikovanje privlačnih in prepričljivih rešitev je resnično razumevanje uporabnika.

A mnogi oblikovalci in arhitekti vam bodo zagotovo z nekoliko grenkobe pokazali številne njihove rešitve, ki so jih naročniki zavrnili. Kaj narediti? Nujno je poglobljeno poznavanje tako sodelavcev analitikov kot intuitivno naravnanih. Vprašanja, ki si jih dizajn mislec postavi so:

  • Kaj so največja upanja sodelavcev?
  • Kaj so največje skrbi sodelavcev?
  • Kateri najmanjši možni pogoji za sprejemanje dizajn rešitev?
  • Koliko tveganja so sodelavci pripravljeni sprejeti?

Na vsa ta vprašanje je možno odgovoriti bodisi z empatijo bodisi s prezirom. Le z empatijo do situacije obeh strani, tako do sodelavcev, ki so analitično orientirani kot z resničnim razumevanjem kolegov, ki morajo razmišljati o veljavnosti rešitev, je možno dosegati preskoke.

3. NAUČITE SE GOVORICE TAKO ZANESLJIVOSTI KOT VELJAVNOSTI

Zato, da znate pokazati empatijo, morate komunicirati. A problem je, ker tisti, ki razmišljajo analitično in tisti, ki sledijo intuiciji govorijo različna jezika. Prvi uporabljajo besede kot so dokaz, regresijska analiza, zanesljivost, dobre prakse… Tisti, ki poslušajo intuicijo govorijo besede kot so preboj, nekaj novega, in da tudi besedo neverjetno.

Dizajn mislec mora znati oba jezika, ker drugače bo so-delovanje približno podobno kot če bi govorili grško na predstavitvi italijanskemu občinstvu. Če je izobrazba dizajn misleca iz poslovnih ved, je zelo verjetno, da se bo moral naučiti jezika veljavnosti. In obratno, če je dizajn mislec z dizajn izobrazbo bo moral osvojiti jezik zanesljivosti.

Kako boste najbolje in najlažje osvojili jezik nekoga drugega? Tako, da ste z njim v njegovem času in prostoru. Velja v splošnem in velja tudi za dizajn mislece.

4. POSTAVITE NEPOZNANE POJME IN KONCEPTE V POZNANE POGOJE

Najboljši način za predstavitev neke dizajn rešitve v analitičnem, racionalnem, nobenega-tveganja okolju, je predstaviti podobno zgodbo. Ne rabi niti nujno biti isti primer, le dovolj podobna zgodba naj bo. Pomagati morate prebuditi intuicijo v takem okolju.

Tistim, ki so na intuitivni strani je treba obvezno predstaviti in pojasniti tudi številke. Z jasnim zavedanjem, da gre za kvantitativni vidik pridobljen na podlagi informacij iz preteklosti. Vaši intuitivni sodelavci pa skrbijo za privlačne rešitve, ki morajo veljati v prihodnosti. Zato morajo imeti možnost vzpostaviti tudi kvalitativni vidik.

Če boste uspeli poenostaviti in približati nove pojme sodelavcem, imate kot dizajn mislec precej več možnosti, da bo šla nova dizajn rešitev skozi sito analitikov v vaši organizaciji. Znajo biti sicer analitični sodelavci na robu nervoze a je precej manjša verjetnost, da bi hladno zavrnili vašo novo rešitev iz strahu ali kot preveč nevarno.

5. KO MORATE POLOŽITI DOKAZ NA MIZO, UPORABITE OBSEG V SVOJO KORIST

Racionalisti v vaši organizaciji stavijo vse na preteklost. In iz tega izpeljujejo in pričakujejo dokaze na temelju preteklih dogodkov. Dodaten problem je, da sodelavci, ki oblikujejo zanesljive rešitve za prihodnost enostavno ne morejo že vnaprej dokazati, da bodo njihove rešitve delovale. Kako pristopiti?

Ključno je pridobiti zaupanje analitičnih sodelavcev, ki vidijo prihodnost kot sovražnika in preteklost kot zaveznika. Kako tlakovati pot do vzpostavitve zaupanja? S približanjem slike, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. Če uspete čez leto dni to sliko približati in jo prikazati kot preteklost ste na dobri poti k vzpostavitvi zaupanja z analitičnimi sodelavci.

Na drugi strani bodo intuitivni sodelavci nasprotovali postopnim rešitvam, ker bodo menili, da to ogroža celovitost rešitve. Najraje bi razrešili problem, oblikovali rešitev in se več ne ozirali nazaj. Dizajn mislec mora prisluhniti in dati možnost take rešitve, ki še omogoča in daje inovativnosti priložnost. Zato morajo dizajn misleci razviti lastne veščine v smeri pomoči tako analitičnim kot intuitivnih sodelavcem, da bodo znali oblikovati ravno prave eksperimente, ki bodo produktivno spremenili prihodnost v preteklost.

Vir:
Roger L. Martin. 2009. The Design of Business: Why Design Thinking is the Next Competitive Advantage.
 

Morebiti vas bo zanimalo tudi:

Ikona za zapis Ekonomija kreativnih industrij

Ekonomija kreativnih industrij
Definicija katere industrije tvorijo ekonomijo kreativnih industrij iz Velike Britanije je sicer še iz leta 1998 a še vedno več kot vzdrži preizkus časa. Morebiti je smiselno zasledovati več so-delovanja med posameznimi vejami kreativne industrije?

 
 
 

Kako naj dizajn postane način življenja v vaši organizaciji?
Dizajn v organizacijah je možno upravljati izrazito formalno ali izrazito razvojno. Infuzija dizajna v organizacijo je način za najbolj razvojno upravljanje ali menedžiranje dizajna v organizacijah.

 
 

So-delovanje dizajnerjev in menedžerk
Kako vzpostavljati so-delovanje med dizajnom in menedžmentom je vprašanje za vse organizacije, ki želijo ustvarjati vrednost z inovativnostjo, kreativnostjo in dizajnom. Razlike niso nepremostljive in jih je možno presegati s kognitivnim pristopom.

Komentirajte:

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s