Domov > So-delovanje: Marko Savić
Ekonomijo kreativnih industrij tvorijo po definiciji britanskega DCMS-ja, ki je še iz leta 1998: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, dizajn, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema, glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema, film, televizija in radio.
OBLAK: EKONOMIJA KREATIVNIH INDUSTRIJ PO DEFINICIJI IZ VELIKE BRITANIJE
Ne glede na to, da so definicijo postavili še pred ne-slutenim razvojem interneta, še vedno v precejšnji meri vzdrži preizkus časa. Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerke kot tehnologi/inženirji.
Vir
Simon Roodhouse. Defining the Creative Industries, Intellect Journal Focus (.pdf, 215 KB)
Prostor za srečanje in preizkus kreativnosti v ekonomiji je možen tudi na treningih inovativnosti v poslovnih modelih.
Morebiti vas bo zanimalo tudi:
Zakaj znajo biti otroci boljši v izgradnji stolpa (ali poslovnega modela) kot direktorji?
Kako je možno, da znajo otroci, ki so ravnokar končali vrtec zgraditi večji stolp kot študenti poslovnih šol? V igri je vse možno. Zelo popularna igra »spaghetti challenge« pokaže na vrednost in pomen prototipov, ki so ključna komponenta dizajn razmišljanja.
Kako je P&G postal dizajn razmišljujoča organizacija
Kako vpeljati dizajn v DNK neke organizacije? Je sploh možno organizacije transformirati z dizajn razmišljanjem? Izjemen primer P&G dokazuje, da je to možno tudi v organizacijah ogromnih razsežnosti.
Kaj ima Nora krava za opraviti z oblikovanjem novih poslovnih modelov?
Kaj ima Nora krava za opraviti z oblikovanjem novih poslovnih modelov? Vaja za ogrevanje pred dejanskim oblikovanjem poslovnih modelov je uspešnica med vodilnimi menedžerji, vlagatelji in podjetniki.
