Home

Domov > Zgodovina: Marko Savić

Zgodovinsko gledano je možno na razvoj dizajna pogledati skozi pet obdobij.

Prvo obdobje.
Na polovici prejšnjega stoletja se je dizajn začel razvijati funkcionalno. Zadovoljevanje funkcije. Vloga dizajna je bila opredeljena v zagotavljanju ustrezne kakovosti produktov. Primera takih organizacij sta AEG in Olliveti. Vloge upravljanja dizajna ali dizajn managementa po domače, še ni bilo.

Drugo obdobje
med 1960 in ’70 opredeljujejo dizajn v vlogo stilske funkcije. Komunikacijski dizajn je v ospredju. Vloga dizajn managementa je v upravljanju projektov. Primera takih organizacij sta Allesi in Braun.

Tretje obdobje.
Dizajn kot proces je opredelil obdobje med osemdesetih let, 1980-’90. Vloga dizajna je v inovativnosti. Vloga dizajn managementa v upravljanju razvoja novih produktov. Primera sta Phillips in Sony.

Četrto obdobje.
Dizajn kot vodenje je opredelil devetdeseta leta. Poglavitni predstavnik je Apple. Vloga dizajna je v zagotavljanju kreativne strategije. Vloga dizajn managementa je v upravljanju blagovne znamke.

Peto obdobje.
Je obdboje »Design Thinking-a«. Vloga dizajna je v oblikovanju novih poslovnih modelov. Vloga dizajn managementa je v zagotavljanju kreativne organizacije. Gre za obdobje od 2000 naprej. Tipična organizacija je IDEO, katere direktor Tim Brown pravi, da naj dizajnerji razmišljajo na veliko in se z »Design Thinking-om« lotijo reševanja tudi najbolj perečih problemov današnjice – od globalnega segrevanja, nerešenih transportnih težav do npr. nezdravega prehranjevanja.

PREGLEDNICA: RAZVOJ DIZAJNA V OBLIKOVALCA NOVIH POSLOVNIH MODELOV
Preglednica, ki prikazuje razvoj dizajna v oblikovalca novih poslovnih modelov

VIR PREGLEDNICE: BORJA DE MOZOTA..

Vir
Borja de Mozota in soavtorji. 2009. Managing Design as a Core Competency: Lessons from Korea.

Enhanced by Zemanta

 

Morebiti vas bo zanimalo tudi:

Ikona za zapis Dizajn razmišljanje za družbeno dobro. Intervju z David Kelley-em

Dizajn razmišljanje za družbeno dobro. Intervju z David Kelley-em
Cikel dizajn razmišljanje je možno postaviti kot —Razumevanje—Opazovanje—Vizualizacije—Iteracije—. David Kelley v intervjuju pojasni zakaj je dizajn razmišljanje za družbeno dobro.

Komentirajte:

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s